Vas Gradež

Vas Gradež

Hribovska vasica Gradež je ena najzanimivejših in najstarejših vasi na turjaškem v občini Velike Lašče- zibelki slovenske književnosti, v Trubarjevih krajih. Vsega 25 km je oddaljena od središča Ljubljane in le nekaj minut hoda od turjaškega gradu.

Ostanki obrambnega nasipa nad vasjo pričajo o začetkih stalne naseljenosti - gradišče na Sloki gori. Ljudsko izročilo in zelo skromni kamniti ostanki so pričali, da je nekoč stalo na vrhu današnjega Gradeža manjše kamnito grajsko poslopje. Večina ljudi se je tekom zgodovine selila po pobočju navzdol tako, da je npr. v Napoleonovih časih na Sloki Gori bil samo še Gornji Gradež, vasica Gradež pa je že bila na današnji lokaciji. Čeprav se še danes cesta skozi vasico konča na bližnji Sloki Gori, tukajšnji ljudje nikdar niso bili odmaknjeni od ostalega sveta. Že rimska cesta ni vodila prav daleč mimo naselbine, ravno tako je danes zelo blizu cesta Ljubljana-Kočevje ali pa npr. evropska pešpot.

Vas Gradež

Središče starega Gradeža leži na nadmorski višini 600 m. Poleg starega Gradeža je na na nekdanjih gradeških senožeti, danes Gradež nad 100, zraslo naselje počitniških hišic, ki se počasi spreminjajo v stalna bivališča.

Stara vas Gradež je do sredine 20. stoletja obsegala petnajst domačij s številčnimi družinami, ki so se preživljale s kmetijsko in številnimi dopolnilnimi dejavnostmi. Danes ima Gradež (brez pozidanih gradeških senožeti) še enkrat več stanovanjskih hiš in manj prebivalcev, ki se skoraj vsi preživljajo z delom izven vasi, delo na kmetiji pa sodi večinoma med »dopolnilne dejavnosti«. Vendar vas živi, spet narašča število mladih družin, v vasi so tako majhni otroci, kot šolarji in študenti. Člani društva za ohranjanje dediščine si prizadevajo za ohranitev kulturne in naravne dediščine, ohranitev ekološke kmetijske dejavnosti, kar je v razvojnem smislu lahko soliden temelj turizma na podeželju.

Gradeške hiše

Stare gradeške hiše, vsaka z nekoliko drugačnim svojstvenim vodnjakom, so postavljene na obeh straneh vaške ceste, marsikje na nasprotni strani stoji novejša družinska hiša. Stare zgradbe so zgrajene iz domačega kamna, večinoma prekritega z zunanjim ometom in imajo značilno razporeditev prostorov.

Povsod najdemo krušno peč, v kateri se je samo pol stoletja nazaj še vsak dan kuhala in pekla vsa hrana. Gradež je leta l948 pritegnil terensko raziskovalno skupino Slovenskega etnografskega muzeja, ki je sistematično opisala, zrisala, fotografirala vse hiše, vodnjake, hleve, kozolce, čebelnjake, značilne skrinje ter drugo stanovanjsko in delovno opremo. Ohranjeni so tudi zapisi o pogovorih z vaščani o življenju, delu, dodatnih dejavnostih, prehrani, noši, navadah in običajih. Kmalu po drugi svetovni vojni so še zadnje hiše in gospodarska poslopja zamenjala slamnato kritino s strešniki. Med zadnjimi je imel slamnato streho značilni Strletov kozolec z izvlečno diro za sušenje prosa, nekaj posebnega pa je tudi Andolškova kašča.

Vas Gradež

Tudi življenje se je spremenilo, saj je večina vaščanov odhajala na delo v nekmetijske dejavnosti izven vasi, s kmetijstvom pa so se ukvarjali le še kot z dodatno dejavnostjo. Pred stoletjem je bilo tukaj osem kmetij in sedem polkmetij. Življenje ni bilo lahko, poleg dela na hribovski kmetiji so morali vsi opravljati še kakšno dejavnost. Za Gradež je bilo značilno ročno izdelovanje zobotrebcev, pletenje košar in metel, kar so že njega dni preko trgovcev izvažali tudi v tujino. Nekaj je bilo tudi furmanov, mizarjev, zidarjev, nekateri so si pomagali s peskokopi, s prodajo drv ipd. Tudi čebelnjakov je bilo trikrat več kot danes, saj vas na vhodu v vas pozdravi le še Zoretov čebelnjak z razglednim panjem.