Sušilnica sadja Gradež

Sušilnica sadja

Sušilnica sadja Gradež je edinstven primer ohranjene tehnološke in kulturne dediščine. Vaščani Gradeža v vaški sušilnici sadja s skupnimi močmi sušijo ekološko pridelano sadje brez dodatkov in konzervansov, sušilnica torej še vedno deluje na tradicionalen način, enako kot pred 70 leti.

Zidana sušilna peč na drva

Gradeška mala zidana sušilna peč na drva je bila najsodobnejše izvedbe v svojem času (1938).

Kurišče je velbano, dolgo in ozko. Sistem kovinskih dimnih cevi zagotavlja enakomerno temperaturo po celotnem sušilnem prostoru. Svež zrak dovaja pet odprtin na zunanjem in nasproti stoječem notranjem zračnem jašku. Ta zrak se segreva in odvaja sadno vodno soparo skozi odprtino nad sušilnim prostorom, ki ima regulacijsko loputo. Ta uravnava odvod sopare in temperaturo v sušilnem prostoru. Dovod dodatnega svežega zraka preprečuje, da bi se sadje kuhalo oz. dušilo, istočasno pa tudi preprečuje karamelizacijo sladkorja v sadju zaradi previsoke temperature.

Kurjenje

Kurišče je velbano, izdelano na star način in dimenzionirano tako, da se lahko naenkrat naložimo pet metrskih, najbolje bukovih polen. Sedanje kurišče je obnovljeno prvotno kurišče, brez konstrukcijkih sprememb. Ta količina drv zadostuje za vzdrževanje temperature štiri ure. Seveda je potrebno dodajati drva vsake štiri ure podnevi in ponoči. Če je kvaliteta drv slabša, mora biti dolaganje pogostejše. Zelo pomembno je, da je temperatura v sušilnem prostoru vseskozi enaka.

Sušenje sadja

Sušilni prostor je obzidan z vseh strani, razen tiste, kjer se vanj vstavljajo lese s sadjem. Konstrukcija znotraj zidanega prostora pa je lesena, v glavnem še originalna. Lese so narejene na novo. (Stare lese, na katerih smo še lani sušili sadje, sedaj uporabljamo kot police, na katerih v shrambi razstavljamo in shranjujemo suho sadje ter druge pridelke in izdelke.) Na posamično leso lahko damo do 35 kg sadja oz. 360-420 kg na vseh dvanajst les. Les je dvanajst, najbrž zato, ker je bilo v starem središču Gradeža 12 hiš.

Sušilnica sadja

V sušilnem prostoru mora biti ob polnjenju s sadjem 50°C, potem pa temperaturo povečamo do 65 stopinj za jabolka, 70 za hruške in 75 za slive. Temperaturo sedaj kontroliramo s termometrom v sušilnem prostoru, uravnavamo pa jo s kurjenjem oz. vlekom, s pripiranjem lopute na stropu sušilnega prostora. Skrajni ukrep za preprečevanje previsoke temperature je odpiranje sušilnega prostora. Temperatura ne sme preseči 80°C, ker pri tej temperaturi sladkor že prične karamelizirati.

Smisel sušenja je odvzemanje vlage do te mere, da ni več pogojev za razvijanje različnih nezaželenih mikroorganizmom (jabolka lahko ohranijo 18% vode, hruške 20%, slive 25-27%) in koncentriranje sladkorja, ki je edini konzervans v bio suhem sadju. Pravilno sušeno sadje lahko uporabljamo ob pravilnem shranjevanju od enega do treh let. Pravilno sušeno sadje mora po namakanju v vodi imeti spet enak okus kot sveže sadje.

Sušilnica sadja

Sušenje na vseh lesah ni enako hitro, odvisno je od položaja lese in cirkulacije zraka. Zaradi tega v času sušenja vsakih dvanajst ur vzamemo lese iz sušilnega prostora, sadje premešamo in lese prestavimo na drugo pozicijo. Ker sadja ne režemo s sodobnimi orodji, so krhlji različne debeline, tudi celega sadja ne prebiramo glede na velikost, saj na eno leso dajemo sadje enega lastnika. Zato je že med sušenjem potrebno suhe sadeže izbirati in jih iz lese prestaviti v domače ročno pletene košare, ki so v shrambi. Rezano sadje je suho v dveh dneh, celo sadje v treh, debelejše hruške pa v štirih.

Če želimo imeti kvalitetno suho sadje, moramo sušiti zdravo, lepo in zrelo sadje. V tej sušilnici sadja ne žveplamo in ne namakamo v nobeno raztopino, da bi preprečili oksidacijo. Zato pri nas sušeno rezano sadje ni bele barve, je pa zdravo in brez dodatkov.

O začetkih in delovanju sušilnice sadja Gradež

Danes je Gradež najbolj poznan prav po sušilnici sadja. Kolikor nam je znano, je v Sloveniji edini primer še delujoče vaške sušilnice sadja.

Leta 1938 je turjaška podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva poskrbela za organizirano zasaditev travniških sadovnjakov. S finančno pomočjo iz Ljubljane in Kočevja so na vaškem zemljišču sezidali sušilnico sadja s takrat najsodobnejšo malo zidano sušilno pečjo na drva z dodatnim dovajanjem zraka. Sušenje sadja je sicer pred tremi desetletji zamrlo, leta 2003 pa so krajani sušilnico obnovili z občinsko finančno pomočjo. Spet je prišla do izraza najpomembnejša značilnost, da se je na Gradežu vedno držalo skupaj. Vsi so se pridružili prostovoljnemu delu.

Sušilnica sadja

Sušilnico sadja v okviru Društva za ohranjanje dediščine vzdržujemo, v njej sušimo sadje ter skrbimo za promocijo starega načina sušenja sadja ter drugih tradicionalnih oblik shranjevanja sadja in zelenjave. V sušilni sezoni ekološko pridelano neškropljeno sadje sušimo po starem postopku brez dodajanja konzervansov. Skrbimo za ohranjanje običajev, organiziramo delavnice o shranjevanju sadja, ročnem izdelovanju zobotrebcev, pletenju košar. V Društvu za ohranjanje dediščine, ki upravlja sušilnico (zemljišče in sušilniška zgradba je sedaj v zemljiško-knjižni lasti Občine Velike Lašče), smo zainteresirani, da bi lastniki obnovili travniške sadovnjake s starimi sortami jabolk, hrušk in sliv, da bi lahko še naprej v vasi imeli bio pridelavo sadja brez škropljenja in sušenje sadja brez konzervansov na tradicionalen način v stari mali zidani sušilni peči na drva.

Oglejte si tudi: